Glasba se začne, stopala ujamejo ritem, roke sledijo gibu. Včasih se vmes še malo zapletemo – in že imamo razlog za skupen nasmeh. Sčasoma postanejo gibi bolj domači, sodelovanje bolj samozavestno, smeh pa vedno bolj spontan.
Tako je bilo na Mavrični vadbi z jogo smeha, ki jo je v okviru projekta Hlebec zdravja vodila Danijela Meznarič. Na srečanjih v občini Markovci in Mestni občini Ptuj smo povezovali prilagojeno gibanje, dihanje, koordinacijo, umovadbo in druženje. Ustvarjali smo prostor, kjer je vsak lahko sodeloval v svojem tempu, raziskoval svoje zmožnosti in se veselil skupnih trenutkov.
😄 Vsaka vadba je prinesla nekaj novega
Enkrat so med nami potovale žoge, drugič so ob glasbi zaplesale pisane rutice. Preizkušali smo naloge s palicami, baloni in peresci, igrali Telefon smeha, posnemali gibe v Ogledalu ter povezovali ploskanje, korake in zabavne izzive. Vsako srečanje je imelo drugačno kombinacijo dejavnosti, zato je ostajalo zanimivo in polno pričakovanja. Med igro, glasbo in smehom smo se razgibavali ter urili telo in pozornost, pogosto ne da bi sploh razmišljali, da pravzaprav vadimo. Za podajanjem žoge, lovljenjem ritma ali posnemanjem partnerja so se skrivale premišljene naloge za koordinacijo, ravnotežje, gibljivost in zbranost.
Stol je bil pogosto naš vadbeni pripomoček. Na njem smo se razgibavali, zaplesali in izvajali najrazličnejše gibe. Naloge smo prilagajali zmožnostim sodelujočih, da je vsak lahko našel svoj način vključevanja. Pomembni so bili sodelovanje, radovednost in pripravljenost poskusiti.
🧠 Tudi možgančki so imeli svojo telovadbo
Včasih so imele roke eno nalogo, noge drugo, pozornost pa je morala vse skupaj povezati. Sledili smo zaporedjem, spreminjali smeri, se odzivali na navodila in si zapomnili naslednji gib. Že majhna sprememba je znano vajo spremenila v nov izziv. Ko se je kaj zapletlo, smo se nasmejali, ponovno pogledali prikaz in poskusili še enkrat. Tako smo ob gibanju urili tudi zbranost, opazovanje in vztrajnost.
💛 Kaj so udeleženci pridobili?
Skozi srečanja smo opažali več sproščenosti, samozavesti in spontanega smeha. Začetno zadržanost je postopoma zamenjalo bolj pogumno sodelovanje, plesni gibi so postajali bolj usklajeni, udeleženci pa so si pri izvedbi bolj zaupali. Ob različnih nalogah so urili ravnotežje, stabilnost in koordinacijo ter pozornost namenjali svojemu telesu. Po dejavnem delu in zaključnem umirjanju smo opažali bolj sproščene obraze, zadovoljstvo in mirnejše razpoloženje. Pomemben del pridobljenega je bila tudi povezanost: skupina je postajala bolj domača, med udeleženci je raslo zaupanje, srečanja pa so postala prijeten in pričakovan del tedna.
Po živahnejšem delu smo si vedno namenili tudi čas za dihanje in umirjanje. Za nekaj trenutkov smo upočasnili ritem, prisluhnili sebi in zaokrožili skupno izkušnjo.
»Komaj čakam ponedeljek.« Takšen odziv pove veliko o tem, kaj lahko pomeni redno srečevanje. Vadba je bila priložnost, da naredimo nekaj zase, srečamo znane obraze in skupaj preživimo dejaven, prijeten čas.
Na zaključnem srečanju 10. avgusta 2026 v Bukovcih smo sezono zaokrožili z druženjem in igrami. Ostali so nam poznani gibi, nove izkušnje, skupni spomini in ideje, ki jih lahko odnesemo tudi domov.
Zavrtite si priljubljeno pesem, poiščite gib, ki vam ustreza, in povabite še koga zraven. Morda boste presenečeni, kako hitro vas ujame ritem. 🎶
Kako smo? Super smo! 😄
Vsebina je nastala v okviru projekta Hlebec zdravja, ki ga izvajata Zavod MDC Mavrica in Društvo podeželskih žena občine Markovci. Projekt sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah.
